»Se ponaša s spontano igrivostjo, iskrenostjo in vitalizmom, pa tudi s kompleksnostjo in zrelostjo.«

»Pesniki so lažnivci. / In poleg vsega držijo skupaj, / tvorijo razne trope, / kjer se v lažeh med seboj celo podpirajo, / spodbujajo in laži drugih hvalijo. / Večji lažnivec ko je pesnik, / bolj je cenjen.«

»Če lahko povemo, kar hočemo, tega nimamo pravice povedati slabo.«

»Kar v knjigi vidi in sliši on, sem v resničnem življenju videla in slišala jaz: prizori in dialogi so večinoma iz mojega spomina, tisti redki, ki so izmišljeni, so izmišljeni po analogiji.«

»So stvari, ki se jih lahko pove, in stvari, ki se jih ne sme povedati. Potem pa je tu še tisto, kar se pove zlahka, in tisto, česar se ne da povedati, kar je neupovedljivo z besedami, ki so na voljo. Slednje skuša Ana Pepelnik uloviti v zbirki To se ne pove.«

»V zbirki je Ana Svetel opisala usodna mimobežna srečanja na skupnih prevozih, ki odstirajo številna eksistenčna vprašanja sodobne družbe.«

»Avtoričine komično obkrožene zamisli, dostojno odmaknjena perspektiva in posredna pikareskna intonacija poskrbijo, da se Dobra družba Ane Svetel obdrži nad breznom neobetavnega in enopólnega pripovedovanja.«

»Neprestano potujemo proti sedanjosti. Za sabo puščamo do stropa natlačene starinarnice, svetle dneve, stisnjene med liste papirja kakor posušene rastline v herbarije, in temne, ki s koščenimi členki prstov včasih trkajo po pokrovih iz notranjosti krst.«

»Avtor je popravke ob besedilo zapisoval s pisalom svetlo modre barve, pozorno in premišljeno je tehtal vsako besedo, črtal cele strani, dopisoval besede.«